STROKOVNA EKSKURZIJA BELA KRAJINA 2020
Kljub težavam, ki jih povzroča koronavirus, smo kamniški čebelarji tudi v letu 2020 uspešno organizirali in izvedli strokovno ekskurzijo. Letos nas je pot peljala v Belo Krajino. V soboto, 3. oktobra 2020, smo se odpravili iz Kamnika proti Dolenjski, čez Vahto do Metlike, kjer nas je pričakal naš vodnik Jože Veselič.
Naš prvi postanek je bil na robu travnika ob cesti za vasico Otok, ob letalu DC-3, znamke Douglas, imenovanem tudi Dakota. Letalo je kulturni spomenik, postavljen kot spomin belokranjskim in ostalim slovenskim zasilnim partizanskim letališčem v času bojev med drugo svetovno vojno. Zavezniki so med vojno s podobnimi letali z letališča v Otoku odpeljali mnogo žena, otrok in starejših na osvobojeno ozemlje, ranjene partizane v zavezniške bolnice v Italijo ter pripeljali na tone oblačil, hrane, medicinske opreme, orožja, streliva in druge vojaške opreme.
Pot smo nadaljevali do kraja Čurile, kjer čebelari naš vodnik. Na Čebelarstvu Veselič so nas prijazno pogostili. Andrej Sever nam je spregovoril o čebelarski sekciji invalidov in njihovem vključevanju v čebelarstvo. Jože Veselič pa nam je predstavil svoje čebelarstvo, opisal svoj način gojenja matic, pripravo medenega likerja in nas nazadnje popeljal tudi na ogled svojih panjev.
Nekaj sto metrov stran se nahaja Hiša vina Pečarič. Vinogradništvo na kmetiji Pečarič ohranjajo že več rodov, tradicijo pa danes uspešno nadaljuje mlada družina. Na izredno lepo urejeni domačiji smo si najprej ogledali vinsko klet. Nato nam je gospodar na zanimiv in poučen način predstavil svoja vina, ki smo jih skrbno degustirali. Predstavitev je s poezijo Otona Župančica ter Lojzeta Krakarja dopolnila tudi gospodarica, ki je k pogostitvi prispevala tudi okusne belokranjske pogače.
Za našo lakoto so uspešno poskrbeli na Izletniški kmetiji Simonič v Drašičih, z vinom in pogačo za dobrodošlico, pa še z juho, okusnim odojkom, prilogami in sladico. Lastnik kmetije, Martin Simonič, nam je slikovito predstavil vaško skupnost Soseska zidanica, ki ima že 300-letno tradicijo. Gre za povezovanje vaščanov v posebni vaški skupnosti, s svojstvenimi pravili, ki deluje po sistemu »vinske banke«. Članarino člani poravnajo s prispevkom v obliki mošta, banka pa jim omogoča tudi »limit«, za katerega plačajo poštene obresti, prav tako v obliki mošta. Za beleženje "vinskega dolga" uporabljajo rovaš – lesen pripomoček, na katerem ima vsak član svojo deščico.
S polnimi želodci smo se odpravili še na pot znanja v šolo Bistra buča v Radovici. Pred šolo nas je s palico in strogega pogleda pričakal učitelj Jože Matekovič. Nagnetli smo se v šolske klopi in pristali v letu 1957. Strogi učitelj nas je seznanil s šolskimi pravili vedenja in sodelovanja, vendar nam upoštevanje pravil ni šlo ravno od rok. Pri obnavljanju znanja o naravnih, kulturnih, etnografskih in zgodovinskih značilnostih Bele Krajine smo se Cvetke in bučmani neizmerno zabavali in ob tem potočili tudi kako solzo. Ob koncu ure je vsak »učenec« prejel posebno spominsko spričevalo, s katerim smo bili nekateri bolj, drugi pa manj zadovoljni.
Židane volje in polni lepih vtisov (ter zalog belokranjskega vina) smo se odpravili proti domu. Sklenili smo, da se v Belo Krajino še vrnemo, nekateri popravljati ocene v šoli Bistra buča, vsi pa raziskovat zanimivosti, ki jih Bela Krajina ponuja še dosti.